toki Inli majuna

toki Inli majuna/toki Enli
*Englisċ anu Ænglisċ*
toki Inli majuna/toki Enli Englisċ anu Ænglisċ
	ni li sitelen lon lipu musi pi jan Pejowa. ona li sitelen pi "ofer hron rade", "sewi nasin pi kala suli (telo suli)". ni li jo e ilo sitelen Kenin (toki Inli majuna la "Kenning"), ni li ilo sitelen pi wan e nimi tu tawa sona wan
ma	ma Juke
kulupu toki	Palata Elopa Kemani Kemani lon ma pi pini suno Inkajewone Anli Pisiki Anli toki Inli majuna; ; ; ; ; ;
nanpa toki
ISO 639-2	ang
ISO 639-3	ang
Glottolog	olde1238

toki Inli majuna (toki Inli majuna la "Englisc" anu "Ænglisc", [ˈeŋɡliʃ] anu [ˈæŋɡliʃ]) li toki moli, ona li toki mama pi kulupu toki Anli kin. nimi "Englisc" en nimi "Ænglisc" li wan e nimi "Ængle" (nimi pi jan Inli), e nimi kipisi "-isc" (nimi kipisi toki).

sitelen

toki Inli majuna li kepeken e nasin sitelen Lasina. sitelen ni li sitelen kepeken: a æ b c d ð e f ȝ h i l m n o p r s t u ƿ x y þ.^[1]

sitelen pi toki Inli majuna^[1]
sitelen suli	sitelen lili	nimi sitelen	kalama sitelen
A	a	a	[ɑ/ɑː]^a
Æ	æ	æsc	[æ/æː]^a
B	b	be	[b/v]
C	c	ce	[k/tʃ]
D	d	de	[d]
Ð	ð	eð	[θ/ð]
E	e	e	[e/eː]^a
F	f	eff	[f/v]
Ȝ	ȝ	ȝoȝ	[g/ɣ/j/dʒ]
H	h	há	[h/ç/x]
I	i	i	[ɪ/iː]^a
L	l	ell	[l]
M	m	emm	[m]
N	n	enn	[n/ŋ]
O	o	o	[o/oː]^a
P	p	pe	[p]
R	r	err	[r]
S	ſ	eſſ	[s/z]
T	t	te	[t]
U	u	u	[u]^a
Ƿ	ƿ	ƿynn	[w]
X	x	ex	[ks/xs/çs]
Y	y	yr	[y/yː]^a
Þ	þ	þorn	[θ/ð]

^^a tenpo ni la, jan li ken sitelen e kalama pi tenpo suli kepeken sitelen palisa (ā/ǣ/ē/ī/ō/ū/ȳ).^[1]

kalama

kalama pini

ni li kalama pini pi toki Inli majuna.


	open uta	kiwen uta	nena uta	monsi nena uta	sewi kiwen	sewi ko	lupa
nena sinpin	m		n			(ŋ)
pini toki	p b		t d	tʃ (dʒ)		k (g)
pini kon	f (v)	θ (ð)	s (z)	ʃ	(ç)	x ɣ	(h)
poka nena uta			l (l̥) r (r̥)		j	(ʍ) w

kalama lon insa pi sitelen sike ("(z)") li kalama ante ala pi kalama ante:

/j/ li [dʒ] lon monsi pi kalama [n], anu ona li kalama tu.
/n/ li [ŋ] lon sinpin pi kalama [k] anu kalama [g].
/f, θ, s/ li [v, ð, z] lon insa kalama open tu anu kalama pi toki suli.
/x/ li [h] lon sinpin nimi, en ona li [ç] lon monsi kalama open sinpin.
/ɣ/ li [g] lon monsi /n/ anu ona li kalama tu.
/l, r, w/ li [l̥, r̥, ʍ] lon monsi [h] lon insa kulupu kalama sama /#xl, #xr, #xw/.

ni li sama mute toki Inli pi tenpo ni, taso [ç, x, ɣ, l̥, n̥, r̥] (en jan mute la [ʍ]) li weka, /v, ð, z, dʒ, ʒ, ŋ/ li lon kin.

kalama open

ni li kalama open pi toki Inli majuna.

kalama open pi kalama wan
	sinpin		monsi
	sike ala	sike	monsi
sewi	ɪ iː	y yː	u uː
insa	e eː		o oː
anpa	æ æː		ɑ ɑː (ɒ)

/ɑ/ li [ɒ] lon kulupu kalama suli lon kalama pi nena sinpin (/n, m/). jan li sitelen sama ⟨a⟩ anu ⟨o⟩.

kalama open pi kalama tu
	tenpo lili	tenpo suli
sewi	iy̯	iːy̯
insa	eo̯	eːo̯
anpa	æɑ̯	æːɑ̯

ante kalama

ante kalama pi toki Inli majuna li ni:

[ɑ(ː)] li ante tawa [æ(ː)] lon sinpin kalama pi nena sinpin ala.
kalama pi kalama tu [ai] li ante tawa kalama pi kalama wan.
lili la kalama open pi kalama wan li ante tawa kalama open pi kalama tu.
[k], [ɡ], [ɣ], [sk] li ante tawa [tʃ], [dʒ], [j], [ʃ] lon poka kalama open sinpin.
ante pi kalama /i/ (ni la, toki Inli la "soweli lili wan" li "mouse", taso "soweli lili mute" li "mice" en ona li "*mouses" ala).

lawa toki

lawa toki pi toki Inli majuna li ante mute lon toki Inli; ni tan lawa toki pi toki Inli majuna li ante e nimi mute. toki Inli la, "mi lukin e ilo tawa telo" li "I see a boat" (nimi pi lipu nimi li "I", "see", "a", "boat"), taso toki Inli majuna la, "mi lukin e ilo tawa telo" li "iċ seah sċip" (nimi pi lipu nimi li "iċ", "seón", "sċip").

nimi ijo

toki Inli majuna li ante mute e nimi ijo. toki ni li jo kipisi tu wan pi nimi ijo en kipisi luka pali pi nimi ijo.

kule nimi

nimi ijo li kule tu wan pi toki mama Palata Elopa: ni li mije, li meli, li meso. nimi ijo ale li mije anu meli anu meso; nimi pi toki e ijo li ante tawa kule pi nimi ijo. toki Inli majuna la nimi "ni" li nimi "sē" pi nimi ijo mije; nimi "ni" li nimi "sēo" pi nimi ijo meli; nimi "ni" li nimi "þæt" pi nimi ijo meso. monsi pi nimi pi toki e ijo li ante: hring ("sike luka") li mije, en cuppe ("poki telo") li meli, sike luka pi kiwen jelo li gylden hring taso poki telo pi kiwen jelo li gyldenu cuppe.

nimi pi nanpa lili li jo ala e kule toki pi kule ona ala; taso, ona li lon, ni la nimi mæȝden li meso ("jan meli lili").

kipisi nimi pi ante tawa meli

tenpo mute la, toki Inli li jo e nimi tu pi jan; nimi wan pi jan ale, en nimi wan pi jan meli. jan li kepeken nimi kipisi mute meli.

nimi mije anu meli la, jan li kepeken -en. god ("jan sewi") → gyden ("jan sewi meli"), ielf ("jan lili nasa") → ielfen ("jan lili nasa meli"), þeȝn ("jan anpa") → þiȝnen ("jan anpa meli").
-estre li sama -ere en -end, ni li kipisi nimi pi jan pali, taso -estre li meli. sangere ("jan pi kalama musi") → sangestre ("jan meli pi kalama musi"), lufiend ("jan olin") →lufestre ("jan olin meli"), bæcere ("jan pan") → bæcestre ("jan pan meli").
-e li sama -a, taso ni li meli. -a en -e li kipisi nimi pi sona ala anu ona li kisipi nimi ante pi jan pali. wyrhta ("jan pali") → wyrhte ("jan pali meli"), foregenȝa ("jan pi tenpo tawa") → foregenȝe ("jan meli pi tenpo tawa").

ilo nimi

toki Inli majuna li sama e toki Keman ante; ona li jo e nimi ilo luka. ni li nimi pali en nimi pilin en nimi jo en nimi tawa en nimi kepeken.^[2]

nimi pali: ni li ijo anu jan pi pali e ijo. Hē lufode hiē ("ona li olin e ona"), þæt mæȝden rann ("jan meli ni li tawa"). nimi lon poka jasima pi nimi "li" li nimi pali kin. lipu wyrd is eall ("pini li ale") la, "pini" en "ale" li nimi pali.
nimi pilin: ijo pi nimi pali li pali e. Hē lufode hiē ("ona li olin e ona"), sē ridda ācwealde þone dracan ("jan utala pi len kiwen li utala e soweli wawa suli pi kon seli").
nimi jo: ni li ijo pi jo e ijo. Ȝesawe þū þæs hundes bān? ("sina alasa ala alasa e pali kiwen soweli?").
nimi tawa: ni li ijo pi ijo li pali tawa. Iċ sealde hire þone beall ("mi pana e ijo sike tawa ona").
nimi kepeken: ni li nimi pi ijo pali li pali kepeken. Hwæl mē meahte mid āne sleȝe besenċan oþþe ofslēan ("kala suli li ken pakala e mi kepeken utala wan").

kulupu nimi

nasin sama la nimi ale li ante tawa nanpa en ilo. taso, nimi ijo ale li lon kulupu wan; kulupu luka tu wan li lon, kulupu ale li jo e kipisi nimi ante kin.

kulupu A

kulupu nimi a li kulupu pi nimi mute. ona li mije anu meso. ona li kulupu A tan toki mama Keman la monsi ona li -az (mije) anu -ą (meso). taso, toki Inli majuna la ona tu li weka. nimi mije en nimi meso li ante lon nimi pali/pilin mute taso kin.

nimi mije ale pi kulupu A li sama. taso, nimi meso tu pi kulupu A li lon: ilo pali/pilin la mute li jo e kipisi nimi -u (nimi "lili"), taso ante li jo ala e kipisi nimi (nimi "suli").

kipisi nimi pi kulupu A
	nimi mije hund, "soweli"		nimi meso
	nimi mije hund, "soweli"		nimi meso lili sċip, "ilo tawa telo"		nimi meso suli hūs, "tomo"
	wan	mute	wan	mute	wan	mute
nimi pali/pilin	hund	hundas	sċip	sċipu	hūs	hūs
nimi jo	hundes	hunda	sċipes	sċipa	hūses	hūsa
nimi tawa	hunde	hundum	sċipe	sċipum	hūse	hūsum

kulupu Ō

kulupu Ō li jo e nimi mute kin. nimi ale pi kulupu Ō li meli.

kulupu Ō li jo e "Ō" tan toki mama Keman la monsi ona li -ō, taso toki Inli majuna la ni li ante tawa -u anu ni li weka. nimi pali wan la, nimi kulupu Ō "lili" li jo e -u, taso nimi kulupu Ō "suli" li jo ala e -u.

kipisi nimi pi kulupu Ō
	nimi "lili" ȝiefu, "ijo pana"		nimi "suli" rād, "tawa lon sewi"
	wan	mute	wan	mute
nimi pali	ȝiefu	ȝiefa	rād	rāda
nimi pilin	ȝiefe	ȝiefa, -e	rāde	rāda, -e
nimi jo		ȝiefa		rāda
nimi tawa		ȝiefum		rādum

kulupu N

nimi pi kulupu N li ken kule ale, taso nimi pi nanpa lili li meso: ēage ("lukin") en ēare ("kute") en wange ("sinpin lawa") en nimi pi monsi e ni (þunwange, "tomo sewi lawa"). nimi ante pi kulupu N li kulupu lili, tan kipisi nimi li "lili"; nimi ijo mute li jo e -an lon monsi.

nimi mije pi kulupu N en nimi meli pi kulupu N li sama, taso nimi wan pali la nimi mije li jo e -a lon monsi en nimi meli li jo e -e lon monsi.

kipisi nimi pi kulupu N
	nimi mije mōna, "mun"		nimi meli sunne, "suno"		nimi meso ēage, "lukin"
	wan	mute	wan	mute	wan	mute
nimi pali	mōna	mōnan	sunne	sunnan	ēage	ēagan
nimi pilin	mōnan	mōnan	sunnan	sunnan	ēage	ēagan
nimi jo		mōnena		sunnena	ēagan	ēagena
nimi tawa		mōnum		sunnum	ēagan	ēagum

kulupu I

kulupu I li jo e "I" tan toki mama Keman la ona li jo e -iz lon monsi, taso toki Inli majuna la, ni li ante tawa -e (lon nimi "lili") anu ni li weka (lon nimi "suli"). nimi ni li kule ala, taso nimi meso pi kulupu I li jo e nanpa lili.

lipu pi toki Inli majuna la, kulupu ni li wan e kulupu ante; nimi mije en nimi meso li wan e nimi pi kulupu A, nimi meli li sama poka e kulupu Ō.

ante li nimi pilin wan pi nimi suli:

kipisi nimi meli pi kulupu I
tīd, "tenpo"
	wan	mute
nimi pali	tīd	tīda
nimi pilin	tīd, tīde	tīda, -e
nimi jo	tīde	tīda
nimi tawa	tīde	tīdum

kulupu U

nimi pi kulupu U ale li jo e kipisi nimi sama:

kipisi nimi pi kulupu U
	nimi lili sunu, "jan pana mije"		nimi suli hand, "luka"
	wan	mute	wan	mute
nimi pali/pilin	sunu	suna	hand	handa
nimi jo	suna	suna	handa	handa
nimi tawa	suna	sunum	handa	handum

kulupu U li jo e nanpa lili, taso nimi mute pi kulupu U li kepeken mute: duru ("lupa"), medu ("telo nasa suwi"), wudu ("kiwen kasi").

kulupu nimi pini

kulupu nimi pini li kulupu lili. nimi pi pini sama kalama pini li lon kulupu ni.

nimi pani anu pilin mute en nimi tawa wan la, nimi ni li ante e kalama open insa tawa sinpin. toki Inli pi tenpo ni la, nimi pi kalama open tawa sinpin li tan ni: man / men, foot / feet, tooth / teeth.

nimia ale pi kulupu nimi pini li mije anu meli.

kipisi nimi pi kulupu nimi pini
	mije mann, "jan"		meli
	mije mann, "jan"		nimi lili hnutu, "kili kiwen"		nimi suli gōs, "waso ike"
	wan	mute	wan	mute	wan	mute
nimi pali/pilin	mann	menn	hnutu	hnyte	gōs	gēs
nimi jo	mannes	manna	hnute	hnuta	gōse	gōsa
nimi tawa	menn	mannum	hnyte	hnutum	gēs	gōsum

kulupu Nd

kulupu Nd li jo e -end lon monsi; ni li pali e nimi pi jan pali: āgan ("jo") → āgend ("jan jo"). nimi ale pi kulupu Nd li mije.

kipisi nimi li jo e kalama open lon monsi la nimi Nd pi kulupu kalama wan li ken taso lon. ni la, kulupu Nd li jo e nanpa lili nimi. nimi tu wan pi kulupu Nd li lon: frēond ("jan pona") ←frēoȝan ("olin"), fēond ("jan ike") ← fēoȝan ("pilin ike"), tēond ("jan pi toki e lipu ike") ← tēon ("toki e lipu ike"). ona li sama e nimi mije:

kipisi nimi pi kulupu Nd (kulupu kalama wan)
frēond ("jan pona")
	wan	mute
nimi pali/pilin	frēond	frīend
nimi jo	frēondes	frēonda
nimi tawa	frīend	frēondum

nimi Nd pi kulupu kalama mute li ante mute:

kipisi nimi pi kulupu Nd (kulupu kalama mute)
ymbstandend "jan lon poka"
	wan	mute
nimi pali/pilin	ymbstandend	ymbstandend, -e, -as
nimi jo	ymbstandendes	ymbstandendra
nimi tawa	ymbstandende	ymbstandendum

kulupu R

kulupu R li jo e nimi luka: fæder ("mama mije") en mōdor ("mama meli") en brōþor ("jan mije pi mama sama") en sweostor ("jan meli pi mama sama") en dohtor ("jan pana meli") li nimi ni.

kipisi nimi pi kulupu R
	fæder		mōdor		brōþor		sweostor		dohtor
	wan	mute	wan	mute	wan	mute	wan	mute	wan	mute
nimi pali/pilin	fæder	fæderas	mōdor	mōdru, -a	brōþor	(ȝe)brōþor, -ru, -ra	sweostor	(ȝe)sweostor, -ru, -ra	dohtor	dohtor, -ru, -ra
nimi jo		fædera	mōdor	mōdra	brōþor	(ȝe)brōþra		(ȝe)sweostra	dohtor	dohtra
nimi tawa		fæderum	mēdor	mōdrum	brēþor	(ȝe)brōþrum		(ȝe)sweostrum	dehter	dohtrum

kulupu Z

kulupu Z li jo e nimi pi tu tu. ale li meso. kipisi nimi pi kulupu Z li sama e kipisi nimi lili meso pi kulupu A, taso kipisi nimi pi ijo mute li jo e -r-. nimi ni li ċild ("jan lili"), ǣȝ ("kiwen pi waso sin"), lamb ("soweli suwi lili"), ċealf ("soweli mani lili").

kipisi nimi pi nimi *lamb*
	wan	mute
nimi pali/pilin	lamb	lambru
nimi jo	lambes	lambra
nimi tawa	lambe	lambrum

lipu tan

1 2 3 ni li tan Old English / Anglo-Saxon. mi lukin e ni lon tenpo 2026-01-14.
↑ ni li tan ni. mi lukin e ni lon tenpo 2026-01-15.

[:0-1] 1 2 3 ni li tan Old English / Anglo-Saxon. mi lukin e ni lon tenpo 2026-01-14.

[2] tan ni. mi lukin e ni lon tenpo 2026-01-15.

[1]

[2]