kala pi moku anpa
selo
kala pi moku anpa li moku e moku lon ma anpa lon telo.[1]
nasin moku
[o ante | o ante e toki ilo]mute li moku e jaki. lon telo la, jaki li tawa anpa. kala li ken jo e jaki kepeken nasin tawa. kala ante li ken jo kepeken nasin awen. kala pi moku jaki li pona tawa ma telo.
kala pi moku anpa ante li moku e kasi. kala pipi en kala sike li kepeken nasin ni.
kala ante li moku e kala. ona li alasa e kala moli e kala pi moli ala. nasin mute li ni: ona li tawa e ko tan len e ona. ona li len lon lupa. ona li len lon anpa ko. telo pimeja la, ona li ken suno li ken jo e sinpin pi kala ante.
sijelo
[o ante | o ante e toki ilo]mute li jo e sijelo anpa sama supa. sijelo supa li pona tawa lon ma anpa. mute la, uta li lon sijelo anpa tan moku e moku anpa.[2]
- ↑ ni li tan Bottom feeders. mi lukin e ni lon tenpo 2025-12-15. tenpo 2016-10-28 la ona li ni.
- ↑ ni li tan kipisi #458–466 lon Fish: Demersal Fish (Life Histories, Behavior, Adaptations) lon tenpo 2009-01-01. mi lukin e ni lon tenpo 2025-12-15.